Izdelava strani
Ponudba

Spletna predstavitev, ki jo bomo za vas izdelali, bo enostavna, lična, pregledna,… Z eno besedo – kvalitetna.

V sledečih zapisih predstavljamo ključne točke kriterijev, po katerih lahko ocenjujemo kvaliteto spletne predstavitve.

Kakovost spletne predstavitve je odvisna od:

  • vsebine
  • uporabnosti
  • tehnologije

Najpomembnejša med vsemi je vsebina.

1

Vsebina
spletne strani

2

Uporabnost
spletne strani

3

Tehnologija
spletne strani

 
 
 
 
 
 
 
 
Uporabnost spletne strani

Spletna predstavitev: uporabnost spletne strani

Ko pridobimo ustrezne informacije, ki jih bo spletna predstavitev nudila in poskrbimo za sistem, kako strankam nuditi dodatno pomoč in informacije, moramo pomisliti na to, kako te informacije predstaviti v uporabni obliki.

Uporabnost spletne strani določajo oblika, struktura in kakovost interakcije. Poglejmo si podrobnosti.

Spletna predstavitev: oblika spletne strani

Oblika spletne strani mora imeti ustrezno grafično podobo in mora biti estetska. Na Presentia d.o.o. se pri oblikovanju spletne strani poslužujemo WEB 2.0. standardov, ki govorijo o tem, kakšna morajo biti barve, kakšne efekte naj imajo elementi, kakšna naj bo tipografija.

Kliknite sem za ogled podrobnosti…
  • grafična podoba spletne strani:
    • barve naj bodo med seboj usklajene in naj ustrezajo celostni podobi podjetja
    • barve naj bodo svetle in močne na ustreznih področjih strani (če uporabimo močne barve, te pritegnejo pogled v primeru, da ni cela stran iz močnih barv)
    • na večini 2.0. strani so pomembni elementi opremljeni s 3D efekti, da se doseže bolj kvaliteten, “realističen” občutek dizajna (uporaba senc, gradientov in reflektov pomaga narediti vizualni vmesnik bolj realističen, izpopolnjen, podoben resničnim objektom v svetu, ki se jih lahko človek dotakne)
    • če vsak element spletne strani pritegne oko, potem jo bo uporabnik prepoznal za kaotično, zmedeno
    • pomembni elementi naj bodo poudarjeni -to jih naredi bolj opazne (ta efekt se uporablja tudi v dizajnerstvu časopisov – tam so npr. poudarjene glave strani, naslovi)
    • pazljiv je treba biti pri morebitnem senčenju teksta, ki lahko oteži branje
    • uporabiti je treba primerno tipografijo (zvrst pisave)
  • estetika spletne strani
    • estetika naj bo v relaciji s tem, kako obiskovalec zaznava uporabnost spletne strani… raziskave kažejo, da bo v splošnem obiskovalec, kateremu se bo spletna stran zdela privlačna, pomislil na to, da je verjetno tudi uporabna, in to ga bo dlje zadržalo na njej

Spletna predstavitev: struktura spletne strani

Tudi pri stukturi strani veljajo WEB 2.0. standardi. Naše osebje bo poskrbelo, da bosta kakovost strukture strani in njena informacijska arhitektura (tako besedilna, kot grafična) izdelani na profesionalni ravni. Kakovost strukture strani govori o tem, kako pregledna so besedila in grafični elementi in kako so med seboj konsistentni. Informacijska arhitektura govori o razvoju organizacijske in navigacijske sheme, ki obiskovalcu omogoča premikanje iz ene na drugo stran vašega spletišča.

Kliknite sem za ogled podrobnosti…
  • kakovost strukture strani
    • besedilna struktura spletne strani – način razdelitve vsebine strani
      • besedilo naj bodo razdeljeno na več odstavkov
      • besedilo naj bo opremljeno s slikami
      • če so besedila daljša, je ustrezno, da se da besedila natisniti
    • grafična struktura spletne strani – način razdelitve grafičnih elementov
      • elementi strani morajo biti na strani ustrezno razporejeni, da se doseže visoko stopnjo preglednosti
      • za boljšo jasnost naj bo stran razdeljena na 3 vizualno ločena področja: glava, srednji del in noga
      • logotip naj bo v glavi strani, navigacija pa takoj pod njim
      • kakšen naj bo logotip? => informacije na strani www.mojlogo.si
      • koliko stolpcev? => upoštevamo WEB 2.0. pravilo “manj je več” => različna področja besedil naj bodo na strani razporejena v 2 ali 3 stolpce (izjemoma tudi več, če to ne okrne preglednosti)
      • naj uporabnik ve, zakaj je nek element na določenem mestu in ne na nekem drugem mestu (vedeti mora, kje so povezave, kje je navigacija)
      • slike in videoposnetki naj komunicirajo to, kar piše zraven v besedilu
      • slike in videoposnetki naj bodo podpora vsebinski strukturi
      • paziti je treba na izbiro odtenkov in kontrasta
      • 8 % moških in 0.5 % žensk ima neko obliko barvne splepote… izbira neustretnih kontrastov lahko vodi k temu, da obiskovalci ne bodo videli tega, kar predstavljate
    • konsistentnost strukture spletne strani
      • besedilna in grafična struktura naj bosta skladni, konsistentni
      • enaki elementi naj bodo vedno predstavljeni na enak način (npr. če so povezave nekega bloka na eni strani podčrtane, naj bo tako tudi na drugih straneh)
  • informacijska arhitektura – razvoj organizacijske in navigacijske sheme
    • standardnost in konsistentnost
      • design povezav na naj bo povsod enak
      • sistem osnovne navigacije naj se pojavlja na istih mestih
    • jasnost informacijske arhitekture
      • grafični elementi – navadno ikone – naj bodo uporabniku razumljive
      • jasnost, fokusiranost in enostavnost so načela WEB 2.0. oblikovanja… spletna stran naj bo enostavna – vsebuje naj ravno toliko ravno toliko funkcij, kolikor je najmanj potrebno, da se doseže, kar je od strani pričakovano
      • uporabnik spletne strani naj v vsakem trenutku pozna, kakšne opcije mu spletna stran nudi, kje so navigacijski elementi
      • poskrbeti je treba za primerno hierarhijo osnovne kategorije in vseh ostalih podkategorij
      • včasih je primerno raziskati, kdo bodo uporabniki strani, da bi stran prilagodili njihovem znanju (internetni začetniki in laiki se navadno ne znajdejo v velikem številu povezav; starejši ljudje počasneje procesirajo podatke, mlajši imajo navadno manjši nabor besed v svojem vokabularju)
    • dostopnost na spletni strani
      • število klikov, potrebnih da uporabnik pride do željene informacije, naj bo čim manjše
      • vzemimo primer, ko uporabnik nekje na internetu klikne na povezavo, ki naj bi ga pripeljala do vaše spletne strani, pa ta ne obstaja več => sistem ga mora obvestiti o tem, da stran več ne obstaja in mu ponuditi pomoč
      • strani morajo biti ustrezno kategorizirane in medsebojno povezane preko osnovne in pomožne navigacije ter lokalnih povezav v vsebini strani

        Navigacija spletne strani

        Namen sistema za navigacijo je, da zagotovi uporabniku lahek prehod med različnimi stranmi celotne spletne predstavitve. Običajno se za navigacijo uporablja menu. Pogosto so v navigaciji prisotne ikone, ki skrbijo za večjo jasnost. Navigacija mora biti kar se da pregledna, očitna, jasna in funkcionalna.

        Delitev navigacije spletne strani

        Na spletni strani se lahko poslužimo različnih sistemov za navigacijo. Najpomembnejši sta lokalna in globalna navigacija. V primeru majhnega števila povezav zadostuje globalna navigacija, sicer pa se je primerno poslužiti tudi lokalne. Poleg teh obstajajo še drugi sistemi. Poglejmo si jih…

        Osnovna navigacija spletne strani se deli na:

        • lokalno, ki je dostopna na funkcijsko ali vsebinsko podobnih podstraneh (podstrani neke podkategorije)
        • globalno, ki je prisotna na vseh straneh in povezuje podkategorije
        • kontekstualno, ki povezuje razne dele na isti strani
        • uslužnostno, ki vsebuje povezave na praktične strani

        Pomožna navigacija spletne strani se deli na:

        • iskalnik, ki omogoča iskanje poljubne besede na vseh podstraneh
        • zemljevid oziroma shemo predstavitve, ki hierarhično predstavi vse podstrani spletišč
        • indeks oziroma abecedno kazalo
        • drobtinice – niz povezav, ločenih s specifičnim znakom, ki hierarhično predstavijo nadkategorije trenutne strani (npr. Hišna oprema >> pohištvo >> kuhinja >> štedilniki)

Spletna predstavitev: kakovost interakcije

Tretji kriterij, ki mu mora zadostiti spletna stran, je dobra kakovost.

Interakcija na spletni strani mora imeti svojo kakovost, postopek interakcije mora biti intuitiven, prilagojen uporabniku.

Spletni obrazci za kontakt morajo biti lahko dostopni, hitro odzivni, informacijski. Spletna forma naj preverja veljavnost vnosov posameznih polj (npr. ustreznost oblike e-maila, izpolnjenost obveznih polj, pravilen zapis datuma,…). Ob napačnih vnosih se mora uporabnika takoj obvestiti o napakah in ga usmeriti na mesto, kjer lahko napako popravi. O uspešno poslanem povpraševanju naj bo uporabnik obveščen. Prav tako naj bo obveščen o kakršnihkoli problemih ob pošiljanju.

Ko sistem ugotovi napako pri vnosu v določeno polje, si mora zapomniti vsebino drugih izpolnjenih polj. Neustrezno je, da nas sistem zgolj opozori na napako, znova naloži stran in si ne zapomni izpolnjenih polj. Namreč, uporabnik mora v takem primeru znova izpolniti vsa polja.